Untitled Document
Untitled Document
DOMOV FIVIA CENEX KONTAKT PRIDRUŽI SE NAM NA FACEBOOKU
PRIDRUŽI SE NAM NA TWITTERJU YOUTUBE CENEX/FIVIA
datum

Untitled Document
Untitled Document
TRGOVINA FIVIA /CENEX
ZADNJE NOVOSTI
CENEX KINO
FIVIA DVD
STORITVE FIVIA /CENEX
NAGRADNA IGRA
 
 

 

 

     
 
Zadnji ledeni lovci

15.02. * dokumentarni film, 72 minut * 10+
Režiserja Jure Breceljnik, Rožle Bregar

»Jesti kar ujamemo na lovu je bistvenega pomena biti Inuit. Ko bomo prenehali loviti na ledu in jesti to kar ulovimo, ne bomo več obstajali kot narod.«

- inuitski lovec


Film LEDENI LEDENI LOVCI priča o zgodbi sodobne generacije lovcev iz Inuitske skupnosti vzhodne Grenlandije; zgodbi, ki je najbrž zadnje poglavje v njihovi 4.000 letni zgodovini.


V glavni vlogi sta Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z ulovom, ki ga ulovita sama. Zaradi globalizacije, kjer so pred stotimi leti še lovili plen s kajakom in harpuno, pa sedaj lovita plen izključno še s puško in gliserjem. Namreč le v 100-ih letih pa se je njihovo življenje obrnilo povsem na glavo.


Film je na začetku posvečen Eli Breceljnik, hčerki pokojnega režiserja, scenarista in producenta Jureta Breceljnika, komur se ekipa na koncu filma tudi ljubeče pokloni ob njegovem zadnjem filmskem delu njegovega dolgoletnega umetniškega ustvarjanja.


www.thelasticehuntersmovie.com


ZGODBA
Film Zadnji ledeni lovci pripoveduje zgodbo o trenutni generaciji inuitskih lovcev na vzhodni Grenladniji in predstavlja zadnje poglavje v njihovi dolgi in bogati zgodovini.



Vzdolž 20.000 km dolge obale vzhodne Grenlandije poseljuje približno 4.500 prebivalcev. To območje je eno najmanj poseljenih krajev na Zemlji. Zaradi izolacije, ki jo je povzročila ledena kapa, na območju vzhodne Grenlandije ni bilo kolonizacije, prav tako je bilo to območje neznano vsem, ki so zunaj lokalnega prebivalstva. Kljub temu je le v zadnjih petih generacijah »moderni« svet vstopil tudi na vzhodno Grenlandijo. Zato se je bila v preteklih 100-ih letih populacija vzhodne Grenlandije primorana spopasti z dramatičnimi spremembami-od življenja v popolni izolaciji, kot so živeli ljudje še v kameni dobi, do integracije v globalno svetovno vas. Svet Inuitov se namreč spreminja s svetlobno hitrostjo.


Okolje vzhodne Grenlandije pa je ustvarilo enega najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu. Na Zemlji je malo krajev, kjer so se ljudje vsakodnevno tako močno borili za preživetje in se soočali z nadvse ekstremnim sovražnim okoljem kot tu. In čeprav se je veliko spremenilo in je veliko modernih surovin postalo del vsakdanjega življenja na vzhodni Grenlandiji, narava še vedno nadvlada. Lovske spretnosti so še vedno osnova za preživetje. Moderni lovci imajo sicer vso sodobno opremo, ki jo želijo, a če ne poznajo in ne razumejo narave in okolja v katerem živijo, ob koncu dneva ostanejo lačni ter praznih rok.




Kulturne korenine so še vedno globoke in močne, lovec pa je na vzhodni Grenlandiji še vedno steber družbe in družine. Zato ni presenetljivo, da je glavna dejavnost v oddaljenih naseljih še vedno ribolov in ​​lov na tjulnje. Ampak danes na vzhodni Grenladniji niso vsi več polno zaposleni lovci. Status lovca kot osnove inuitske družbe je bil močno oslabljen. Prepoved EU za trgovanje s tjuljnjevim krznom iz leta 2009 je bila namenjena omejevanju prekomernega izlova populacije tjulnjev velikim lovskim industrijam, ki so pobijale predvsem tjulnje mladiče. Toda to je hkrati zelo prizadelo gospodarske temelje inuitske družbe. Zaradi te prepovedi iz leta 2009 so zdaj vse bolj odvisni od tuje pomoči.


Ljudje vzhodne Grenlandije živijo v občutljivem ravnovesju z njihovim okoljem. To zelo ekstremno okolje določa tempo življenja in vse naravne življenjske poti. Dandanes se njihovo okolje in družba hitro spreminjata. Slabost gospodarske strukture njihove družbe skupaj z neustavljivimi kulturnimi vplivi zunanjega sveta, povzročajo izginotje avtohtone inuitske kulture, ki obstaja že več kot 4.000 let.






PORTRETA AVTORJEV

Fotograf in režiser Jure Breceljnik (1974–2015) je bil avtor večkrat nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov, ki jih je od leta 2009 ustvarjal pod okriljem svoje produkcijske hiše Film IT. Šolanje je leta 1999 dokončal na praški filmski akademiji FAMU. Leta 2009 je posnel dokumentarec o vrhunski športni plezalki in pozneje tudi njegovi življenjski sopotnici Nataliji Gros, z naslovom Magnezij in čokolada (Chalk & Chocolate). Leta 2012 je dokončal svoj prvi celovečerni dokumentarni film, zgodbo o izjemnem francoskem hendikepiranem plezalcu Philippu Ribieru, z naslovom Divji (Wild one). Posnel in produciral je tudi dokumentarne filme Nova dimenzija (New dimension, 2011), Črno-bela nebesa (Black & White Heaven, 2010), Ratrakistov dnevnik (RTV, 2010), Ko črte govorijo (RTV, 2011) in dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica (2015). Tik pred koncem montaže je bilo tudi njegovo predzadnje delo Prečkanje Islandije (Crossing Iceland, 2016), ki je bilo prav tako kot film Terra Magica premierno prikazano posthumno. Žal Jure ni uspel dokončati svojih največjih filmskih sanj, dokumentarnega filma o zadnjih ledenih lovcih na vzhodni Grenlandiji, kamor se je po snemanju leta 2014 tako zelo želel vrniti. Vendar je njegova zvesta filmska ekipa produkcijske hiše Film IT Juretovo delo maja 2017 dokončala. Film Zadnji ledeni lovci je posvečen njegovi hčerki Eli Breceljnik kot tudi Juretu – v čast in še zadnji spomin na njegovo neustavljivo strast in ljubezen do fotografije in gibljivih slik.


Rožle Bregar (1988), fotograf, direktor fotografije, alpinist in popotnik, je leta 2010 diplomiral iz športne fotografije na Akademiji za multimedijo v Ljubljani. Je eden mladih ustvarjalcev, članov multimedijskega produkcijskega kolektiva Vizualist. Njegova filmografija v vlogi direktorja fotografije sega vse od komercialnih krajših filmov do celovečernih igranih ter dokumentarnih del. Za svoje kreativno filmsko udejstvovanje na področju fotografije je že kot mlad ustvarjalec prejel vrsto nagrad, med njimi tudi prestižno nagrado Iris, ki jo podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije. Na festivalu FEMF v Piranu je nazadnje prejel tudi nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo za film Zadnji ledeni lovci, ki ga je po tragični smrti režiserja Jureta Breceljnika dokončal v sorežijski vlogi.



KRITIKA

»Odlikuje ga izvrstna fotografija, ki verno prikazuje težke življenjske pogoje in prispeva k atmosferi filma. Cenimo vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost ekipe, ki je v težkih pogojih uspela kljub ledenemu okolju prikazati toplino ljudi, ki tam še vedno vztrajajo.«

- utemeljitev žirije, Festival evropskega in mediteranskega filma v Piranu, 2017


FESTIVALI, NAGRADE

- Premiera na Festivalu slovenskega filma, Portorož 2017

- Nagrada Vilka Filača za najboljšo fotografijo – Festival evropskega in mediteranskega filma v Piranu (FEMF 2017)

- Nagrada za najboljšo glasbo – Mednarodni festival filmske glasbe Tenerife (FIMUCITÉ)

- Nagrada za najboljšo fotografijo – Zlatna film festival ZIEFF, Romunija

- Bovec Outdoor Film Festival (uradni tekmovalni program)

- Cinema verite festival, Tehran (Iran) – netekmovalni program, december 2017

- Uradni program – DOC Feed, Eindhoven, Nizozemska – februar 2018

- Uradni program – Festival gorniškega filma FGF – februar 2018


Poslano od ales
 
     
Untitled Document
 
 

 
 
VEČ O TEM  
 
 

 
 
VEČ O TEM  
   
 
     
  * Trgovina CENEX / FIVIA
 
  * DaMix - MULTIMEDIJA  
  * OMDB Movie database (SI)  
  * IMDB Movie database (EN)  
 
 
 
Untitled Document

Untitled Document
Untitled Document
 
Untitled Document
 
     
  Pogoji uporabe | Izvedba: DaMix - MULTIMEDIJA  
  © Fivia d.o.o. 2010. Vse pravice pridržane.