Untitled Document
Untitled Document
DOMOV FIVIA CENEX KONTAKT PRIDRUŽI SE NAM NA FACEBOOKU
PRIDRUŽI SE NAM NA TWITTERJU YOUTUBE CENEX/FIVIA
datum

Untitled Document
Untitled Document
TRGOVINA FIVIA /CENEX
ZADNJE NOVOSTI
CENEX KINO
FIVIA DVD
STORITVE FIVIA /CENEX
NAGRADNA IGRA
 
 

 

 

     
 
MARIA CALLAS ("Maria by Callas")

3.1.2019 * glasbeni dokumentarni, 113 minut

Režija Tom Volf * igra Fanny Ardant

 

 

»V meni sta dve osebi. Rada bi bila Maria, a zadostiti moram Callasovi.«

 

Skozi preplet redko ali nikoli videnega arhivskega gradiva – izgubljenih intervjujev, prizorov iz opernega zakulisja, domačih videov, neobjavljenih fotografij, intimnih pisem in redkih posnetkov nastopov – spoznamo Mario Callas v najbolj intimni luči doslej: kot pogosto napačno razumljeno umetnico, ki je osvojila svet, a si je skrivoma želela postati le eno – povsem navadna ženska. V filmu srečamo Aristotela Onassisa, Marilyn Monroe, Alaina Delona, Yvesa Saint-Laurenta, J. F. Kennedyja, Luchina Viscontija, Winstona Churchilla, Grace Kelly in Liz Taylor.

 

Zgodba o izjemni življenjski poti ene največjih opernih div dvajsetega stoletja, povedana izključno z njenimi besedami.

 

IZ PRVE ROKE

»Ko se lotiš branja ali gledanja televizijskih oddaj, ki so bile o Marii Callas posnete pred leti, ugotoviš, da o njej večino časa govorijo drugi. Filmarski instinkt mi je rekel, da tu nekaj manjka, in ko sem prvič govoril z osebo, ki je Mario dejansko poznala /.../, so bile njene zgodbe popolnoma drugačne od tistega, kar sem slišal in bral prej. Takrat sem doumel, da je med poročanjem tedanjih medijev in življenjepiscev ter osebo, kakršna je zares bila, velik razkol. Tako je v meni počasi zrasla želja, da bi ugotovil, kdo je bila Maria Callas v resnici, ne le kot umetnica, ampak tudi kot ženska. /.../ Film raziskuje to dvojnost ter kako je ena del druge, kaj nam Callasova lahko pove o Marii. /.../ Poskušal sem najti ritem, ki bi uravnotežil osebni in umetniški del – del Marie in del Callasove. Želel sem, da to ne bi bil le glasbeni film, ki bi zanimal zgolj ljubitelje opere, ampak da bi pritegnil tudi tiste, ki – kot jaz pred petimi leti – niso operni navdušenci, a bodo prek filma morda to umetnost odkrili. Mariini pevski nastopi v film vnesejo tudi podtekst, saj Callasova vsakič, ko zapoje, razkrije nekaj o Marii /.../.«

- Tom Volf

 

 

ZANIMIVOSTI

Maria Callas (rojena Kalogeropoulos) je bila ameriška operna pevka grškega rodu. Rodila se je leta 1923 v New Yorku, pri trinajstih letih pa je z materjo odšla v Grčijo in se začela šolati na atenskem konservatoriju za glasbo. Kariero je nadaljevala v Italiji, nato pa po vsem svetu zaslovela z glavnimi vlogami v Verdijevih, Donizettijevih in Puccinijevih operah. Njene uspehe so pogosto zasenčile ljubezenske afere, mediji pa so jo radi označevali kot muhasto divo. Umrla je leta 1977, stara 53 let. Danes velja za enega največjih sopranov dvajsetega stoletja.

 

PORTRET AVTORJA

Tom Volf (rojen v Sankt Peterburgu, odraščal v Franciji) je režiser, producent in fotograf. Režiral je številne kratke filme o operi, modne oglase in korporativne dokumentarce, Maria Callas pa je njegov prvi celovečerec.

Režiserjeva uradna spletna stran: www.tomvolf.com

 

KRITIKE

»Nobenega pripovedovalca, nobenih 'govorečih glav', ki bi ti servirale svoje poglede, samo gospa Callas, ki se brez zadržkov razgalja – tako na odru kot v zasebnem življenju. Kar Volfu (francoskemu fotografu, ki trenutno pripravlja tretjo knjigo o priznani sopranistki) zmanjka pri perspektivi, nadomesti z bližino. Že res, da njegov film brezsramno klečeplazi in se nerodno spotika okrog nekaterih pomembnih točk, a intimnosti mu zagotovo ne manjka.«

- Peter Travers, Rolling Stone

 

»Morda največji dosežek filma, tisti, ki mu daje prednost pred toliko nedavnimi biografskimi dokumentarci, je v njegovi pripravljenosti, da svoji protagonistki preprosto pusti peti – brez prekinitev.«

- Emily Yoshida, Vulture

 

»Kot je razvidno iz Volfovega filma, je večina ljudi videla le brezkompromisno divo, ki sta jo častila operni svet in visoka družba, niso pa slutili, da je v sebi nosila skrivnost in trpela strašno osamljenost. Volf želi, da bi neskončno procesijo bogatih in slavnih na njenih nastopih razumeli v tem kontekstu, in nas pripravlja na udarec, ki ga niti Maria sama ni pričakovala.«

- Tony Pipolo, Artforum

 

»Edinstven dokumentarec, ki brez klišejev predstavi umetničino delo.«

- Christian Viviani, Positif

 

»Maria Callas, plod natančnega raziskovalnega dela in posebno inteligentne montaže, je veliko več kot zgolj banalen dokumentarec; to je popolna potopitev v spomine neke ikone, ki je v svojem času veljala za nedostopno.«

- Julien Dugois, aVoir-aLire.com

 

»Krhkost velike umetnice ter intimne podrobnosti njenih strahov in depresije ne umanjkajo, a Volfov dokumentarec je v prvi vrsti veliko posvetilo legendi, darilo ljubiteljem glasbe po vsem svetu, ki bodo uživali v posnetkih oper in koncertov, tu prvič predstavljenih v barvah /.../.«

- Vittoria Scarpa, Cineuropa

 

»V zgodbi o Marii Callas smo priča koncu nekega obdobja. Opera preprosto ni več tisto, kar je nekoč bila, saj se generacije in okusi spreminjajo. Film pojdite gledat zaradi glasbe, a najbolj prevzemajoče so tiste besede, ki jih Callasova izreče, ne zapoje.«

- Pat Mullen, Point of View Magazine

 

»/.../ film predstavlja nujni korektiv desetletij slabe publicitete. Je pristen poklon Marii Callas kot glasbeni genialki, ki se je do obisti razdajala občinstvu.«

- Scott Tobias, Variety

 

»Ljubitelji opere bodo navdušeni. Točke, kot sta Casta diva iz Bellinijeve Norme in Ljubezen je neukrotljiva ptica iz Bizetove Carmen, so v film umeščene v celoti, kar je dobro – videti Callasovo nastopati, pomeni razumeti moč, s katero je obladovala tako občinstvo kot svojo umetnost.«

- Alessandra Codinha, Vogue

 

»/.../ portret ženske neverjetnih naravnih danosti in delovne etike, ki sta jo mati in potem še mož silila, da postane superzvezdnica /…/.«

- Ann Hornaday, The Washington Post

 

»/.../ bolj kot natančno izrisana biografija je to spoštljiv portret, a tak, ki bo zadovoljil oboževalce; k dediščini pevke, sloveče po izjemni izraznosti, pa bo brez dvoma pritegnil tudi novince.«

- Dave White, The Wrap

 

FESTIVALI / NAGRADE

Rim. Toronto. Los Angeles. New York. Hamptons. Mill Valley. Chicago. Rio de Janeiro. FEMF, Piran.

 

ZGODOVINA

Štirideset let po smrti nam najslavnejša operna diva vseh časov osebno pripoveduje svojo zgodbo. Film je kolaž neobjavljenih intervjujev, posnetkov in fotografij, posnetkov iz zasebnega življena, intimnih pisem ter arhivskih posnetkov, med katerimi so nekateri javnosti prvič predstavljeni v barvni tehniki. V filmu med drugim vidimo tudi najslavnejše osebnosti tistega časa, kot so Onassis, Marilyn Monroe, Alain Delon, Yves Saint-Laurent, J.F. Kennedy, Luchino Visconti, Winston Churchill, Grace Kelly in Liz Taylor.

 

Grška »primadonna assoluta« tudi štiri desetletja po slovesu ostaja veliki mit opere in odrske karizme, razkošen talent, nepozaben v vlogah iz oper Donizettija, Bellinija, Rossinija, Verdija, Puccinija in drugih skladateljev. Grškima staršema se je rodila v New Yorku, a se z materjo pri trinajstih letih vrnila v Grčijo, kjer se je izšolala na atenskem konservatoriju za glasbo. Še v Grčiji je leta 1942 v glavni vlogi debitirala v Tosci, svet pa se ji je odprl v Italiji, kjer je leta 1947 prvič odmevno nastopila v La Giocondi v Veroni in dve leti zatem v beneški La Fenice. Kmalu je osvojila vse pomembne italijanske operne hiše, v 50. letih je njen dom postala milanska Scala. Leta 1954 je v ZDA debitirala v Chicagu, dve sezoni zatem v newyorški Metropolitanski operi. V povojnih desetletjih je blestela z izrednim razponom tehnike petja od koloraturnega soprana in bel canta do najbolj dramatičnih vlog, temne, človeške ekspresije. Poleg izrednega glasu pa je slovela tudi s podobno izrednim razponom temperamenta, glamurja, škandalov in ljubezenskih razmerij na čelu s tistim najrazvpitejšim z Aristotelom Onassisom ter tako postala ikona 20. stoletja, katere življenje je odražalo tragedije na odru. Njen glas prepoznamo takoj, zanj se zdi, da je v njem združenih več vokalov, še vedno pa ostaja eden najbolje prodajanih iz sveta opere. Umrla je 16. septembra leta 1977 v Parizu, v starosti 53 let. Smrt Callasove se je zapisala med skrivnosti 20. stoletja. Umrla je v osami, med štirimi stenami razkošnega stanovanja, zatem ko je njena kariera zaradi pešanja glasu prišla do zatona ...

 

Poslano od ales
 
     
Untitled Document
 
 

 
 
VEČ O TEM  
 
 

 
 
VEČ O TEM  
   
 
     
  * Trgovina CENEX / FIVIA
 
  * DaMix - MULTIMEDIJA  
  * OMDB Movie database (SI)  
  * IMDB Movie database (EN)  
 
 
 
Untitled Document

Untitled Document
Untitled Document
 
Untitled Document
 
     
  Pogoji uporabe | Izvedba: DaMix - MULTIMEDIJA  
  © Fivia d.o.o. 2010. Vse pravice pridržane.